Materina zgodba – XL

S_gotoproga si je kaj hitro opomogla. Prevzela je najlepši in najboljši Jernejev salon v Ljubljani. Tolažili so jo pa večinoma kar oficirji vojske, ki ji je ubila moža. Njenim uslužbenkam in vajenkam ni ostalo prikrito kaj se v nočnem času dogaja v lokalu. Ljubljanski aktivisti so jo imenovali rdečelasa Fricovka; obljubili so bili, da bo prva ostrižena na balin, ko pride čas.
Pa se je spet znašla o pravem času. Ko se je osvobodilna vojska pripeljala v mesto, je sedla na enega prvih kamionov in osvojila enega s pravimi našitki na partizanski uniformi…
Sovražila sem denunciante, vendar sem tudi toktat molčala, kar se mi je kasneje bridko maščevalo. Verjamem v tiste božje mline, ki sicer meljejo počasi, enkrat pa vendarle zmeljejo…
Slavko je bil že leta 1939 deportiran v koncentracijsko taborišče Mauthausen v današnji Avstriji.
Veliko sem delala in temu primerno dobro zaslužila. Glede na razmere, smo si – če je bilo le mogoče – ustvarili kakšno zalogo živil, konzerv.
Slavko nama je bil poslal naslov in z Milanom sva dvakrat tedensko pošiljala paket, kot je bilo dovoljeno. Zabojček je moral biti lesen in zavit v juto. Milan je prišel na idejo: zabojček je predelil z deščico, ki jo je dal predhodno mizarju primerno izdolbsti, da ja nastal prostor za cigarete, prepovedano brošuro in podobno. Slavku je posebej sporočil, naj zabojček uporabi za trske, da je zanesljivo našel priloženo blago.
Vsakokrat sva šla z dvema zabojema, popolnoma enake velikosti, vendar z različno vsebino. V enem so bila samo dovoljena živila, v drugem nedovoljena literatura in cigarete. Milan je šel z zabojčkom z živili k okencu za pregle, jaz sem stala z drugim zabojčkom v ozadju. Po opravljeni kontroli sva jih hitro zamenjala in zašila v vrečo. Če ju ni bilo mogoče zamenjati, sta šla dva enaka paketa zaporedoma.
Slavko nam je sporočil, da ga je stražar v taborišču opomnil, da mu je znano, kaj dobiva v paketih. Odslej je moral z njim deliti vse, kar je dobil, da ga ta ne bi izdal.

Taborišče Mauthausen je bilo koncentracijsko taborišče v današnji Avstriji. Eno izmed njegovih pomožnih taborišč je bilo tudi v Sloveniji in sicer: koncentracijsko taborišče Ljubelj. Mauthausen je bilo uničevalno taborišče, kar pomeni da so ljudi tam ubijali z načini kot so: ustrelitev, uplinjanje (ponavadi s ciklonom-B) in pretepanje do smrti. V taborišču so bili vačinoma: Romi, Sinti in Judi. V njem je bilo tudi nekaj Slovencev. Poleg Auschwitza in Dachaua je bilo taborišče Mauthausen eno najhujših in največjih uničevalnih taborišč.
(Wikipedija.org)

Dopisnica 001