Cilji in sredstva

Cum fines est liciturs, etiam media sunt licita.

To mi je manjkalo še od takrat, od tistega snidenja v gorski koči, ko mi to ni bilo dovoljeno. Kopalnica je bila nekaj v razsulu in vode je bilo v hiši komaj za najnujnejše. Vesel sem bil, da je ne pijem.
Hvalabogu se zgodovina ponavlja. V spirali, vendar se ponavlja.
Kako mi dišiš! 
Resnično je dišala. Da bi jo človek pojedel…

Kasneje nekoč se spomnim, kako sta bili mati in sestra kregani pri priznanem ljubljanskem ginekologu: pizda naj diši po pizdi!  jima je menda pojasnil.
Njuni sta verjetno dišali po cenenem parfumu, ki sem ga nabavljal »za nalit« v drogeriji na Mestnem trgu; Črna mačka, Pokošeno seno…, pa vijolice, šmarnice, itd…
V taisti drogeriji smo fantje kupovali sestavine za smodnik, bengalski ogenj in podobno. Žveplo, soliter, hipermangan, vse to je bilo v prosti prodaji in nikoli niso vprašali čemu nam bo, klincem, pol kile žvepla ali živalskega oglja. Morda so si predstavljali hudó húdo drisko…