Prerokba

Zarečenega kruha se največ poje.
Verjetno prastar pregovor, ki pa, kot vsi prastari pregovori, ni zrastel iz trte…
Nabiralnik je kot običajno prepoln reklamnih letakov in vabil na kajvemkaj.
Hladilniki, snežne freze…
Mislil sem že, da sem spregledal naslov oglaševalca. Pa ni Bavbav ali kakšna tehnična štacuna, ampak Pošta Slovenije!
Še malo, pa bom moral vprašati, če imajo morda tudi znamke…!

Pisalo se je leto nekje v prelomu tisočletja.
Z direktorjem sva najavljena v avdienco k velikemu direktorju Pošte Slovenije.
To ni tako enostavno.
Prej te bo sprejel kralj Združenih arabskih emiratov…
Skušava ga očarati, kako bi bilo fajn, seveda komercialno smiselno in finančno upravičeno, postaviti mala stojala ob okencih – po naše prodajnih mestih – z baterijami, vžigalniki in podobnim.
Gre za impulzni nakup…
Gospod direktor velike Pošte Slovenije seveda ne vedo za impulzni nakup, ker oni živijo od prometa blaga, od provizije denarnih transakcij in od znamk. Konec in pika.
Kar kmalu naju pospremijo do dvigala.
Idioti, zasika moj direktor, ko se tlačiva v dvigalo (za dol seveda, k direktorju se gre vedno gor), še pralne stroje bodo prodajali…!