Soldaška abeceda

Vse ima svoj začetek. Tudi blog.

Začetek vseh  začetkov pa je abeceda. Tudi je prav, da uvod napiše nekdo drug. Potem si manj kriv in večji frajer. Meni bo uvod napisal slovenski skladatelj Slavko Osterc. Pravzaprav je pesem napisal že pred leti in niti ne meni. Umrl je v letu, ko se je rodila moja najstarejša sestra… Smo jo pa smrkavci v osemletki znali na pamet. Nihče ni tega od nas zahteval. Nihče nam ni pokazal v kateri čitanki in na kateri strani se nahaja; pa smo jo vseeno znali. Morda celo bolje od Vrbe, Soče ali Brodnika… Nekaj verzov je še danes v spominu. Je to pripomoglo k znanju abecede? Kdo bi vedel, vendar z abecedo nikoli nisem imel težav.

Soldaška abeceda

slovenski skladatelj
Slavko Osterc
(1885-1941)

Angeli so zgolj duhovi,
ajda na jesen zori,
afna se po drevju goni,
abrank od kocin visi.

Beduin živi v puščavi,
bolho ti prežene flit,
bik najraj čepi na kravi,
buzerant obrajta rit.

Cankar pisal je romane,
culukafer žre ljudi,
cipa si jo rada mane,
cura svet pokonc drži.

Čargo zna umetno risat,
čuk ima iz perja rep,
časopis za rit je brisat,
češplja za preprost je jeb.

Drava je globoka reka,
dekla celi dan gara,
danka je skladišče dreka,
debel kurc – ponos moža.

Eva v raju je živela,
Etna bruha spred in zad,
ekstravuršt še ni marela,
embrio še ni soldat.

Faraon je jedel z žlico,
fantič hodi k ljubci v vas,
far poriva kuharico,
fuk je Kranjcem v kratek čas.

Glista nima domotožja,
Gandhi shaja tudi brez gat,
gonokok je šiba božja,
glej, da hodiš redno srat.

Hrček je podoben zajcu,
Hindenburg je star soldat,
Harry Piel ima v levem jajcu,
heksenšus – kar za zbezljat.

Izidor ovčice pase,
Ivan Grozni godrna,
Ita Rina vleče nase,
idiot urin grgra.

Jazbec je žival učena,
Jurčič bil je literat,
jebaj, če si mož al žena,
jebaj tudi, če si kastrat.

Kiša pada, trava rase,
kože črne je zamurc,
kurba fuka se kot prase,
klincu pravijo tut kurc.

Lačnemu se srat upira,
lev ima v džungli svoj kvartir,
lintver z muko onanira,
lapis peče kot hudir.

Mia May ni več devica,
mrko gleda policist,
Mussolini je prasica,
mačko jebe vsak fašist.

Nobel človek pije whisky,
netopir ni tič ne miš,
Neron umrl je na driski,
nago babo kar nabriš.

Opij pospešuje spanje,
orden zdej že vsak ima,
ozka rit ovira sranje,
oslu manjka dar duha.

Pes brez glave nima ksihta,
pop ti grehe odpusti,
pzdec je pokrita rihta,
prdec rad spregovori.

Rana ura – zlata ura,
roparja se je za bat,
ritni fuk je fina kura,
Rintintin ima kuzle rad.

Sonce greje vso naravo,
samski stan – najlepši stan,
sekt je sam za boljš zabavo,
silfo fenta salvarsan.

Šimel spada med konjiče,
ščurke išči po pečeh,
španska muha dviga tiče,
šlatanje je smrtni greh.

Tank se ne boji kamele,
tempelj je molitve hram,
troti fukajo čebele,
Tarzan si ga goni sam.

Ura čas nam kaže točno,
Urška se konča na a,
uš je bitje krvoločno,
Urha kliče – kdor kozla.

Vrat na štriku to ni šala,
vamp rumen ima vsak kitajc,
Venera je rit kazala,
vol je bik, ki nima jajc.

Zora puca, bit če dana,
zlodju pravijo hudič,
zadnjica je včasih vsrana,
zmeren fuk ne škodi nič.

Žulj preživlja revne sloje,
žrebca jaha kanonir,
žalostno je srce moje,
žaltav je od pizde sir.