Materina zgodba – XLV

dravnik je zapustil sobo, vse bolnice v sobi pa smo prosile Milana, naj vzame otroka in odide. Naročila sem mu še, naj počaka pri portirju na glavnem vhodu, da pridem za njim.
Časi so bili kritični in nesigurni. Za nikogar nisi vedel, na čigavi strani je. Naduti zdravnik bi lahko bil belogardist, ali kdorkoli. Mesto je bilo polno kvislingov in pripadnikov raznim frakcijam. Do zapora ali streljanja je bila včasih pot zelo kratka.
Ta isti dan me je bil obiskal otroški zdravnik Branko. Bil je doma s Ptuja, kot jaz; povedal mi je, da je moji prijateljici, ki je imela Bredico v oskrbi, otrok padel z mize, vendar, da ni hudega.
Seveda mu nisem verjela in nobeno prigovarjanje me ni moglo več zadržati. Verjetno sem se že takrat odločila, da zapustim bolnico. Dogodki, ki so sledili, so le še podkrepili mojo odločitev.
Milan mi je bil šele tega dne povedal, da mu je profesor, predstojnik klinike, strogo zabičal, da ne smem popolnoma nič delati fizično; niti pollitrskega lončka da ne smem dvigniti, ne da bi ogrozila svoje življenje.
Ljubezen do mojih punčk je bila močnejša od vseh strahov in groženj. Vedela sem, kako zelo me potrebujeta. S sklepom kjer ni prostora za mojega otroka, ga ni niti zame! sem trdno odločena zapustila bolnico.
Nisem imela niti garderobe, kje šele dovoljenja za izhod. Sposodila sem si par čevljev, nekaj oblačil in plašč. Vsaka od so-bolnic v sobi je nekaj prispevala.
Vse mi je bilo za nekaj številk preveliko, kar pa me v tistem trenutku ni niti najmanj motilo. Imela sem srečo, da me na poti ni srečala nobena sestra. V moji odločitvi me nihče na svetu ne bi mogel več ustaviti.
Milan me je čakal. Dobro me je poznal in vedel, da zame ni bilo več poti nazaj.
S tramvajem smo se pripeljali domov, tu pa me je čakalo novo »presenečenje«.
Milan me je želel razveseliti in v kuhinji položiti topli pod, stragulo, linolej, ali kakor že se je temu takrat reklo, da mi kuhinje, z lesenimi deskami po podu, ne bi bilo treba več ribati.
Padla sem v tisto razdelanje, saj ni mogel vedeti, da bom toliko predčasno prišla domov. Majdko sva spravila v posteljo, sama pa sva se spravila nad pod. Gotova sva bila proti jutru.