Riba brez glave in brez repa zgleda manjša. Tistega, kar pojemo pa zato ni nič manj…!
Tri? Se je še enkrat prepričal ribar Roman, kot bi slutil, da ne bom pojedel niti dveh.
Tri. Sem potrdil in razmišljal, če bo to dovolj. Tako malo je bilo videti.
On je pa verjetno razmišljal: če že ni lačen, je pa požrešen…!
Ne veliko olja. Dve žlici. In ne prevroče. Počasi. Najprej na strani mesa, kasneje hrbet.
Dobim še nasvet, kot bi ribar Roman vedel, da to počnem prvič.
Pa nič soli, šele na koncu, ko je pečeno.
Takšne nasvete cenim in so mi dobrodošli, bolj kot recepti velikih kuharskih mojstrov.
Za prilogo blitva s krompirjem in kozarec refoška z Obale.
Georg Fugina blog 