Obisk

erjamem, da življenje teče na večih astralnih ravneh.
Verjamem, da obstaja možnost prehoda med njimi.
Verjamem, da so bitja, ki imajo večjo možnost zaznavanja drugih nivojev, kot mi, ljudje.
In navsezadnje verjamem – ne le verjamem, temveč sem globoko prepričan – da verovanje v sposobnosti in čaščenje mačk pri Starih Egipčanih in še nekaterih kulturah, ni zgolj slučajno…
Sedim pozno zvečer na fotelju in gledam televizijo. Mačka, kot običajno, leži na sosednjem fotelju in vsake toliko skozi napol priprte veke preveri, če sem še v bližini. V nasprotnem primeru me hitro poišče in se postavi “na stražo”. Menda je to značilno za to pasmo.
Torej, takole sede – leže uživava vsak svoje udobje.
Nenadoma se mačka vznemiri. Ni bilo nenavadnih šumov, nisem se je dotikal. Z naježenim hrbtom in nazaj ležečimi ušesi gleda srepo proti meni in nekajkrat jezno zapiha. Skušam jo pomiriti, saj sem prepričan, da jo je nekaj v snu prestrašilo in predramilo. Menda tudi mačke sanjajo.
Vendar je mačka povsem budna in še vedno piha proti meni. Vidim pa, da sploh ne gleda mene, ampak mimo mene, preko moje glave.
To ni običajno pihanje v obrambi, deluje že kot groza, strah za življenje. Zdi se mi, da že vsa soba smrdi od zadaha po mačji hrani; morda je bila riba na jedilniku.
Mačka še nekaj trenutkov opazuje tisto za menoj, nakar jo v dveh skokih ucvre iz sobe. Že po naravi ima košat rep, tokrat je večji od nje. Kar nekaj časa je ni na spregled.
Tako sem prepričan v tisto nekaj za mojim hrbtom, da se niti ne ozrem…