Petokraka

U tunelu usred mraka
sija zvijezda petokraka…!

smo se drli na ves glas med maširanjem, ko nas je zeblo in smo bili utrujeni.

Namerno uporabim ta izraz, ker je tudi zvezda iz tistih časov.
Začudiš se takšni najdbi na domačem vrtu. Jasno je kazala, da je tam že mnogo let. Prej bi pričakoval naboj za mavzerico ali morda nemški železni križec. V hiši, ki je bila takrat nekako v tretji fazi gradnje, so se namreč med okupacijo naselili nemški vojaki. Verjetno je bilo bolj udobno kot šotor ali skedenj…

Po velikosti sklepam, da je del oficirskega “nakita”. Vojaki smo na kapah nosili manjše. Vidni so tudi “žarki”, ki so se pri takšni zvezdi odražali skozi rdečo keramično prevleko.
Poskusil sem razna čiščenja. Ko kemija ni zalegla, sem se jo lotil z žično ščetko. Jeklo proti bronu je dalo dokaj neugoden rezultat…; pač nisem strokovni restavrator.

Spomnil sem se kako smo v vojski iz zvezd za na kapo izdelovali male lične priponke v obliki aviončka. Na letališču smo imeli dobro opremljeno delavnico, zvezdo si nabavil v vojaški kantini za nekaj dinarjev. Spominjam se tudi oznake na hrbtni strani: IKOM ZAGREB, ki so si jo vojaki znali kot kratice tudi po svoje razlagati…
Torej, iz teh lepih zvezdic je bil mogoče izdelati še lepši avionček; obvladali smo vse: od F-86 Sabre iz korejske vojne (mimogrede: imeli smo jih celo vrsto, razporejenih ob pisti za zavaravanje neprijatelja), do MIG-a 25, ki je bil takrat pojem v ratnem vazduhoplovstvu.
Te male priponke so želeli nositi tudi fantje v SMB uniformi – da se vidi pripadnost in služenje v RV i PVO!
Pripenjali smo si jih na reverje suknjičev ali na zavihke prsnih žepov. In posel je cvetel… Nisem obogatel, imel sem pa vedno za pivo in cigarete.
Žal nimam nobene teh priponk več. Mislim, da sem zadnjo poklonil zaročenki, ko sem slekel vojaško suknjo.