Reciklaža

Ljubljančan je od mestnega inšpektorata pred dnevi prejel obvestilo, da mu zaradi nepravilno odvržene kuverte grozi 800 evrov kazni. Višina globe za prekršek s tako zanemarljivimi posledicami se zdi skregana z zdravo pametjo, je prepričan Rajko Pirnat. (TIMES.si)

Ta gospod inšpektor naj pride na moje dvorišče. Ne vem, če bo ven grede uspel odpreti vrtna vrata…!
Odkar se spomnim, skrbno ločujemo vso svinjarijo in odpadke, ki se naberejo v gospodinjstvu. Tudi otroci so bili vzgojeni v tem duhu in najmlajši je včasih tovoril zavoj časopisnega papirja na poti v šolo več kot dvesto metrov daleč, ker bliže kontejnerja pač ni bilo. Včasih se mi je zasmilil in obljubil sem, da ga bova ob prvi priliki skupaj odpeljala kamor treba.
V osemdesetih sem v predmestju Münchena odnesel steklenice v kontejner (ko pridejo Jugoslovani na obisk h gastarbajterjem, se kar nekaj popije).
Kontejnerji so bili trije in zelo razločno označeni: bele steklenice, zelene steklenice, rjave steklenice.
Ne me jebat! Sem si mislil in zlezel kar se da visoko, da bi videl v kontejner.
Niti ena steklenica ni bila napačno odvržena.
Švabi, pač, sem si mislil. Ordnung und disziplin! To jim je v genih.
Leta kasneje sem skušal doma potlačiti steklenico ali dve v enega tistih prvih, belih zabojnikov za steklovino. Ni šlo, ker je bil prepoln papirja in plastenk.
Odkar smo organizirani in (skoraj) ozaveščeni v ločevanju, sem pri tem dosleden. Še parkirni listek in izpisek o bančni transakciji nesem v modro kanto. Vsa ta leta zbiram plastične zamaške in manjše izdelke iz ABS-a in poskrbim, da bi prišli na pravo mesto.
Dva dni nazaj najdem prazno jogurtovo stekleničko prav ob vrtnih vratih. Vem, da ni iz mojega gospodinjstva. Kaj naj? Snamem zamašek, ki gre posebej, stekleničko pa v rumeno kanto. Pomil je pa resda nisem.
In potem bi me gospod inšpektor »Vestni« oglobil zaradi ene kur.. kuverte?! Verjetno je ceneje, če jo pred Glavno pošto vsem na očeh vržem na tla.
Pred leti grem po Trubarjevi, nekaj korakov pred mano pa trije mještani sa sela. Malo sem nacionalista, ampak ne toliko, da bi mi šli že v osnovi na živce.
Kar eden od njih mirno odvrže prazno škatlo Marlbora na tla. Nek se vidi, šta puši seljačina!
Misliš, da si v Beogradu?! Se zaderem. Niti ne pomislim, da jih lahko dobim po nosu. Prva je čistoča in ekologija.
Pa me sploh ne šmirglajo. Ne vem, ali me ne slišijo, ali me morda ne razumejo.
Nisem ponavljal.
Mislil sem si: itak bo še to noč tvoj stari lepo pometel vso Trubarjevo, pa še Resljevo zraven.