Lokalne volitve 2018


al komej vrata so odprte, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje…

Očitno je tale županska lenta, skupaj s pripadajočim stolčkom, precej zanimiva in privlačna reč.
Občutek imam, namreč, da posamezniki jemljejo lokalne volitve precej bolj zares, kot so mogoče parlamentarne v juniju.
Je pa vsekakor lepo in pošteno, če veš do kam dosežeš. Potem se Pavlihe ne bi drenjale v Parlament, ampak ostale na nivoju, ki ga še obvladujejo.
Obljube in samohvale na papirju bom lahko kuril še do Božiča.
Aktualni župan nas skuša očarati s sloganom SKUPAJ SMO NAJLEPŠE MESTO.
Seveda, ko pa nesrečnik nima pojma, kako je bilo to mesto lepo, predno se je on pojavil.
Pravijo, da je s polno ritjo lahko srat. Menda ima tudi ta pregovor več pomenov…
Primorec se je povohal s pravoslavno cerkvijo,
Dolenjci bodo Cigane poslali v šolo, oziroma jih bodo vsaj vprašali, zakaj ne hodijo v šolo…!
Gospod s klobukom, ki ga zebe v glavo celo v TV studiu, se hvali z Magno, ki bo počasi zasvinjala celotno regijo,
nekateri so pa hvalabogu v arestu in ne bodo povzročali večje štale…
Aktivisti in zastopniki so me celo presenetili z osebnim obiskom.
Kot Jehove priče.
Obljub in dobrih želja, da skoraj začneš verjeti v vrednost svojega glasu.
Ena od mojih tašč je rada rekla: obečanje, ludom radovanje…!

Ne jenja préd, dokler ni zadnja sraga
krvi prelita, dokler njih kdo sope,
ki jim bila je vera čez vse draga.