Inventura

aude sorte tua
Bodi zadovoljen s svojo usodo

Letna, polletna, tromesečna…, sploh ni pomembno, rezultat bo isti. Slabe stvari se vedno zgodijo na koncu. Ravno si oddahneš: no, pa smo pregurali še eno leto, ko začno deževati novice; je tudi On delal inventuro in še zadnji mesec v letu pohitel z vsemi pizdarijami, ki jih je bil zamudil ali celo skoraj pozabil:
Umrl je sošolec, moja generacija, isti letnik, prijatelju je umrla žena, znanki in družinski prijateljici je umrl mož, prijatelju so namestili kovinsko koleno, prijateljici so »vse ven pobrali«, kot znajo ženske to zelo figurativno opisati.
Meni pa ta izraz zveni še kako čudno in nenavadno. Vendar niso »pobrali«, nihče tega ne bo uporabil, prodal, ali celo ponucal…! Če nekdo nekaj pobere, domnevam, da bo to obdržal, imel in koristil.
Torej niso pobrali, ampak samo odstranili, v resnici izrezali, izvlekli in bogve kam zavrgli. Vendar niso »pobrali«! Komu lahko koristi domnevno bolno tkivo?
Nekako smo občutljivi na to in morda celo čustveno navezani nanj, kljub temu, da vemo, da je tkivo bolno, da nas ogroža in da smo lahko celo veseli in hvaležni, da so nam ga »pobrali«.

Najmlajši me je obvestil, da me zapušča. Menda gre »na svoje«. Že?
Ne vem zakaj tako radi rečejo »na svoje«, ko pa gredo vendar vsi nekam v najem ali celo podnajem.